Šestdeseta leta preteklega stoletja so imela poseben pomen za razmah trženja vin. Robert Mondavi je postavil mejnik v svetovni zgodovini proizvodnje vin s postavitvijo svoje vinske kleti leta 1966 v Oakvillu in s svojo odločnostjo doseči vrhunsko kakovost. Le dve leti kasneje je Janez Istenič izdelal svojo prvo steklenico penine po klasični metodi v Stari vasi na Bizeljskem v Sloveniji. Poimenoval jo je po svoji hčerki Barbari, ki se je rodila istega leta. V svoji želji po vrhunski kakovosti je Janez Istenič sledil Robertu Mondaviju. V tistih časih je bila siceršnja splošna usmeritev drugačna. 

Po letu 1990 so bile za nas ugodne različne okoliščine. Bili smo deležni pretežno večino letnikov izjemne kakovosti, novi vinogradi so dosegli svojo zrelost z izboljšano strukturo, ki je značilna za bizeljska vina. Skupaj z ustrezno tehnologijo, smo ustvarili izjemna bizeljska vina.

Od leta 1990 smo nenehno posodabljali svojo proizvodnjo v predelavi penečih vin po klasični metodi, kot tudi v pridelavi mirnih vin in balzamičnega kisa.

Sodobna zahodna družba ne more brez časa. Z njim meri vse, od skoka v daljino do zgodovine. Do njega se obnaša kot da bi bil nekaj materialnega, kar je mogoče imeti in zato živi pod pritiskom; ljudje nimajo časa, da bi imeli čas.

V tem okviru družbenega vzdušja se je Janez Istenič odločil, da bo prideloval penino, ki rabi svoj čas. Najprej osnovno vino, da zraste vinograd, postane trs roden, da rodi pridelek, da pride grozdje v klet, da mošt prevre v osnovno vino, ki potem še z enim vrenjem v steklenici dozori v penino.

S to svojo odločitvijo in pridelavo penine je zajel takorekoč vse čase, od fizikalnega, do agrarnega in mestnega. Še danes se vse dogaja pod časovnim lokom, ki sega s koreninami vinske trte v bizeljska tla in kozarcem penine v mestnem okolju.

Isteničevi so s svojo pridelavo penin zaorali ledino na področju zasebnosti, kajti tedaj so bile vse večje vinske kleti v družbeni lasti in samo ena od njih je pridelovala klasično penino. Bili so torej prvo zasebno podjetje na Slovenskem in v tedanji federativni državi Jugoslaviji, ki so pričeli s pridelavo penine po klasični metodi, pozneje pa so to dejavnost razvili tudi v uspešno obliko vinskega turizma.